Aarkebiejjien tjïertevidtjie jïh mikroagressjovne

Dovne mikroaggresjovne jïh aarkebiejjien tjïertevidtjie leah baakoeh akten såarhts mubpiedehtiemasse mij aarkebijjien sjugniehtåvva, bielelen seedtije ij daarpesjh nåake aajkoeh utnedh.

Mikroaggresjovne lea bijjemes daajehtse mij maahta mubpiedehtemem tjeekedh dovne njaltjaklaerien, tjoelen, funksjovneheaptoen jallh jeatjah fåantoej gaavhtan. Aalkoelisnie daajehtse åtnasovvi edtja aktem såarhts aarkebijjien tjïertevidtjiem buerkiestidh: eadtoehtimmieh, pruskiehtimmie jïh mubpiedehteme njaltjaklaerien gaavhtan.

Aarkebiejjien tjïertevidtjie

Philomena Essedh daajehtsem aarkebijjien tjïertevidtjiem evtiedi 1980-låhkoen. Sov dåakteregraadese dïhte surinaamen nyjsenæjjah Nederlaantesne jïh tjeehpes nyjsenæjjah Californijisnie gihtjehti, jïh dej dååjresh tjïertevidtjeste viertiesti. Altese fokuse lij amma tjïertevidtjese maam jïjtje dååjreme, ij tjïertevidtjie goh ideologije. Dïhte tuhtjie vihkele daejredh guktie tjïertevidtjie sjugniehtåvva aarkebiejjien, ij uvtemes dej ekstreeme heannadimmiej tjïrrh, goh tjïertevidtjien vædtsoehvoete.Dïhte tuhtjie tjïertevidtjie lea naakede strukturelle, naakede mij abpe seabradahkem baajnehte. Men seamma tïjjen ij gåaredh dam loevenidh aarkebijjien heannadimmijste. Aarkebiejjien tjïertevidtjie lea gaajhkh smaave heannadimmieh, dååjresh jïh lahtestimmieh mah tjeehpes almetji posisjovnem goh «doh mubpieh» vihteste, jïh goh vueliehkåbpoe mubpijste seabradahkesne. Daah dahkoeh dah, mah tjïertevidtjiem jïh fïereguhten dååjrehtimmieh struktuvredaltesisnie ektede.

Aarkebiejjien tjïertevidtjie lea gaajhkh smaave heannadimmieh, dååjresh jïh lahtestimmieh mah tjeehpes almetji posisjovnem goh «doh mubpieh» vihteste, jïh goh vueliehkåbpoe mubpijste seabradahkesne.

Aarkebiejjien tjïertevidtjie gellie joekehts, men gaajhkh aarkebiejjien tsiehkieh feerhmie. Maahta dïhte tjeehpes lohkehtæjja årrodh maam jeatjebh vienhtieh lea bissije, tjeehpes almetjh mah eah åadtjoeh ålkoesæjjan tjaangedh, jallh lahtestimmieh almetjidie provne njaltjine, dah hijven daaroestieh. Gaajhke mij såemieslaakan jeatjah almetjh mïrhke njaltjaklaerine dorje, lea meatan daajehtsisnie aarkebiejjien tjïertevidtjie.

Mikroaggresjovne

Daajehtse mikroaggresjovne lea lihke vïedteldihkie aarkebiejjien tjïertevidtjine, men åtnasåvva daan biejjien ij ajve tjïertevidtjien bïjre, men aaj mubpiedehtemen bïjre jeatjah dåehkijste. Mikroaggresjovne lea dan åvteste lahtestimmieh jïh dahkoeh mah tjïertestieh akte almetje lea jeatjahlaakan, bielelen dam numhtie vïenhti (HL-jarnge 2019).

Seammalaakan goh aarkebiejjien tjïertevidtjine mikroaggresjovne ij leah seedtijen aajkoen bïjre. Dïhte mij dorje jallh maam joem jeahta maam maahta guarkedh goh mikroaggresjovne, ij leah aggresijve. Baakoe aggresijve vuesehte guktie maahta dahkoem jallh heannadimmiem guarkedh.

Jïh vaallah mikroaggresjovne daarpesjh saajroehtidh dam mij dam dååjroe. Persovneles jïh kontekstuelle faktovrh dam muenieh, ij goh unnemes man daamtaj akte almetje daam såarhts mubpiedehtemem dååjroe. Jis naakenh vienhtieh akte lohkehtæjja lea bissije ikth, dellie ij dïhte dan jïjnjem darjoeh. Men jis daamtaj sjugniehtåvva, jallh jis daate lea akte gellijste signaalijste jeatjahlakaan årrodh maam aktene biejjesne dååjroe, dellie jeatjahlaakan sjædta. Dellie doh smaave aarkebiejjien lahtesh meatan aktem struktuvrem vihtiestidh mij naakenem våålese deadta.